Citati avtorja Olmo Omerzu

»In to me začenja rahlo dolgočasiti.«

»Zanimiva se mi je zdela uporaba besedne zveze, ki se je vsi spominjamo iz otroštva.«

»Moralne provokacije me privlačijo, ker se povezujejo s temami, ki jih raziskujem v svojih filmih.«

»Rad ustvarjam nelagodje pri gledalcu, izpodbijam njegovo vnaprej ustvarjeno predstavo o likih in zgodbi.«

»Anoreksija ni osrednja tema tega filma, in prav tako ne snemamo dokumentarca, zato bi se mi zdelo naslanjanje na resnične težave nemoralno.«

»Zelo sem vesel, da se je naš film Nehvaležna bitja uvrstil na tako pomemben festival, kot je filmski festival v San Sebastianu – in to v glavni tekmovalni program.«

»Želim, da bi gledalci vzpostavili neko razumevanje do likov v filmu.«

»Ko stvari postanejo preveč samoumevne, se ustrašim. Raje imam opozicijo«

»Pred pandemijo se mi je zdelo, da film kot medij izgublja moč in priljubljenost«

»Morda bo to slišati ambiciozno, a spogledovali smo se z grško tragedijo in veliko smo razmišljali o tem, kako drama določa Ivovo usodo«

»Zabavalo me je, kako rade moderne tehnologije koketirajo z naravnim svetom. Logotip Twitterja je ptič, podatke shranjujemo v 'oblak', telefoni nosijo ikono jabolka ... hladni svet se poskuša približati organskemu, kar se mi zdi ironično«

»V montaži sem ugotavljal, da se liki ukvarjajo z eno samo stvarjo, z denarjem, sveta okrog sebe pa niti ne opazijo. Ptice so bile način, kako v zgodbo vpeljati zunanji svet«

»Glavni lik postopno izgublja nadzor nad svojim lastnim življenjem, kar se mi zdi ključno za ta film. Prva polovica je kot nekakšna detektivka, druga pa je dejansko portret frustracije, kjer glavni lik v bistvu poskuša izvedeti dejansko resnico o samem sebi.«

»Prva polovica je kot nekakšna detektivka, druga pa je dejansko portret frustracije, kjer glavni lik v bistvu poskuša izvedeti dejansko resnico o samem sebi.«

»Dolg stoječi aplavz na premieri svoje nove stvaritve je doživel zelo emocionalno, saj ko človek film prvič pokaže občinstvu, ob tem vidi, kako se to odzove na film.«

»Okvir zgodbe je, da policisti najdejo Maro, ki je vozil avtomobil pri starosti štirinajstih let in mu nihče ne verjame, da je dejansko celo republiko prevozil sam. Ko ga začnejo zasliševati, začne pripovedovati zgodbo, v kateri je meja med resničnostjo in lažjo zelo zabrisana. Prav ta element neke dvojnosti mi je bil zelo zanimiv.«

»Film razumem kot portret tistega obdobja v človekovem življenju, ko svet zares nima meja. Celo med vajami sem bil vedno znova presenečen, kako svobodna sta bila otroka; odprta do vsega.«